Blog

MIA KRAMPL

Za plezalko Mio Krampl (2000) to ne bodo prve olimpijske igre, saj nas je zastopala že v Tokiu. Na tekmi svetovnega pokala leta 2019 v Münchnu je osvojila tretje mesto na balvanih, prav tako pa je na tretjo stopničko stopila po preizkusu v težavnosti leta 2022 v Jakarti. Na svetovnem prvenstvu v Hachiojiju (2019) je osvojila drugo mesto v težavnosti, srebro pa si je leta 2021 spet priplezala v kombinaciji na svetovnem prvenstvu v Moskvi.

MARUŠA ŠTANGAR

Judoistka Maruša Štangar (1998) se je udeležila svetovnih prvenstev leta 2018, 2019 in 2021. Na mladinskih olimpijskih igrah v Nanjingu leta 2014 si je priborila bronasto kolajno, enak uspeh je dosegla tudi na sredozemskih igrah 2018 v Tarragoni. Slovenske barve je zastopala na olimpijskih igrah v Tokiu, leta 2022 pa spet osvojila bron na sredozemskih igrah v Oranu.

BENJAMIN SAVŠEK

Benjamin Savšek (1987) se je z zmago na olimpijskih igrah v Tokiu 2021 vpisal na seznam največjih kanuističnih zvezdnikov slaloma na divjih vodah in tako postal četrti kanuist na svetu, ki je osvojil naslove svetovnega, evropskega in olimpijskega prvaka.

EVA ALINA HOČEVAR

Kajakašica in kanuistka na divjih vodah Eva Alina Hočevar (2002) je edina slovenska tekmovalka, ki se je v vseh treh disciplinah uvrstila v slovensko reprezentanco. Leta 2022 je na svetovnem prvenstvu v kajaku dosegla drugo mesto (ekipno K1 kajakaški kros), leta 2023 pa je na  svetovnem prvenstvu v kajaku dosegla tretje mesto (ekipno C1).

LUCIJA HRIBAR

Telovadka Lucija Hribar (2001) je postala peta Slovenka, ki se ji je uspelo uvrstiti na olimpijski turnir v športni gimnastiki. Leta 2016 dosegla prvo mesto na Pokalu Slovenije v mladinski kategoriji, leta 2018 pa tretje mesto na sredozemskih igrah na dvovišinski bradlji. Leta 2022 je na Šalamunovem memorialu dosegla drugo mesto na dvovišinski bradlji ter prvo mesto na gredi in parterju. Gimnastična zveza Slovenije jo je imenovala za najboljšo žensko športno telovadko leta 2022.

Slovenska hiša v Parizu

V Parizu bo tekom iger delovala tudi Slovenska hiša, katere cilj je predstavitev slovenske države, gospodarstva, turizma, kmetijstva, kulinarike, kulture in znanosti. Ta področja se bodo med olimpijskimi igrami v Slovenski hiši povezovala s športom, partnerji in navijači z vsega sveta.

Olimpijske igre Pariz 2024 v številkah

Sto let po tem ko je Leon Štukelj osvojil prvo zlato medaljo za Slovenijo, se olimpijske igre vračajo v Pariz.

Zelene igre

Organizatorji si želijo, da bi bile olimpijske igre v Parizu najbolj zelene doslej. Večina dogodkov se bo tako odvila na že obstoječih poslopjih, kot sta stadiona Stade de France in Stade Yves-du-Manoir, na katerem so se tekmovali že na igrah leta 1924. Prav na tem stadionu v predmestju Colombes, je Leon Štukelj Slovencem priboril prvi zlati medalji.

Otvoritvena slovesnost

 »Široko odprte igre« je slogan letošnjih olimpijskih iger in tudi otvorile se bodo na najbolj odprt način doslej. Namesto na štadionu, kot je bilo v navadi pri vseh otvoritvah do zdaj, se bodo pariške igre začele v samem mestu, na reki Seni in njenih nabrežjih.

Novi športi na letošnjih olimpijskih igrah

Na olimpijskih igrah bo premiero zaenkrat poskusno doživel nov šport – 'breaking'. Gre za plesni stil, ki se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pojavil na pouličnih zabavah v Bronxu, iz ZDA pa se je počasi razširil po celem svetu.

Umetnost in olimpijske igre

Umetnost je bila pomemben del antičnih Olimpijskih iger. V antičnem olimpijskem kompleksu je stal danes izgubljeni 13-metrski kip Zevsa, znan kot eno od sedmih čudes sveta. Različni umetniki so igre izkoristili, da so razkazovali svoja dela, pesniki pa so dobivali naročila za ode zmagovalcem.

Trikrat zlati Leon Štukelj

Le kdo ne pozna velikana slovenskega športa Leona Štuklja? Te legendarni telovadec je povezan tudi z drugimi olimpijskimi igrami v Parizu, od katerih ravno letos mineva sto let.